V okviru priprave drugega lokalnega načrta hodljivosti in aktivnosti Načrtujmo skupaj zdravo mesto! je delovna skupina programa Aktivno v šolo in zdravo mesto spomladi in poleti 2021 skupaj z občino Piran pripravljala Lokalni načrta hodljivosti za območje Lucije. Bistvene zbrane analitične ugotovitve smo preverili tudi  z občani in prebivalci s pomočjo ankete. Javne razprave zaradi epidemioloških razmer nismo uspeli organizirati zato smo razširili posvetovanje preko intervjujev in izvedli spletno anketo. Vabilo k izpolnjevanju ankete smo širili s pomočjo članov lokalne fokusne skupine, preko Facebook strani Občine Piran ter kanalov programa Aktivno v šolo in zdravo mesto. 

Anketa, ki je bila dostopna preko spletnega orodja 1KA in je bila aktivna od 30. septembra do 10. oktobra 2021. V njej je sodelovalo 164 oseb, od tega 68 %  iz območja Krajevne skupnosti Lucija, ki je hkrati tudi ožje območje obravnave. Kar 85%  anketiranih so predstavljale ženske, 85 % anketiranih je trenutno zaposlenih, 9 % pa je upokojenih.

 

Senca in udobje hoje 

Pomanjkanje sence je lahko poleg dolžine poti in razgibanega značilnega reliefa celo eden od ključnih razlogov, ki prebivalce odvračajo od hoje in aktivne rabe javnega prostora. Zato je ustvarjanje kakovostne sence ob pešpoteh in v javnem prostoru nujno pri načrtovanju, prenovah in posodobitvah javnih ureditev, kot so pešpoti, igrišča, trgi, avtobusne postaje, kolesarske steze ter tudi parkirišča, ulice in ceste. 

Za Lucijo in druga priobalna naselja v slovenskem primorju je značilna klima, za katero se napoveduje rast temperature ozračja. S trditvijo, da je sajenje dreves v uličnem in obcestnem pasu pomembno se zelo strinja kar 63 % anketiranih.

V prostoru je predvsem očitno pomanjkanje sence na otroških igriščih, v parku Sonce, pri Zdravstvenem domu in Avtobusni postaji, v avtokampu, na odseku pešpoti od krožišča proti OŠ Lucija, na Liminjanski cesti proti TPC Lucija, sprehajalnih poteh (Parenzana, promenada v Portorožu, pot do Belega Križa, v Fiesi, pešpot do Gostišča Ribič), od Fornač do mestnega jedra Pirana ter med Padno in pokopališčem Sv. Sab.

Peš povezave med naselji v tem delu občine imajo zaenkrat v predstavah odgovornih predvsem rekreacijski pomen, niso pa prepoznane kot možne vsakdanje prometne povezave za pot na delo, v šolo ali po opravkih. To je pomembno, ker na teh relacijah vendar dnevno potuje veliko ljudi in so kot take v kombinaciji s kolesarjenjem in javnim potniškim prometom priložnost za aktivno mobilnost  za prebivalce in obiskovalce. Več kot 80 % anketirancev se strinja, da je potrebno urediti medkrajevne peš povezave, predvsem med Lucijo in Piranom do Strunjana, Seče in Sečovelj ter od tam do manjših naselij. Tako bi bile povezave bolj privlačne za hojo na delo, v šolo in za rekreacijo.

 

Kolesarske poti

Želja in potreba po ureditvi kolesarskih in pešpoti je sicer v občinskih dokumentih in programih prisotna, motivi za ureditev teh pa zaenkrat še niso ne pretežno prometni ne zdravstveni, hojo in kolesarjenje se povezuje z rekreacijo in turizmom. Eden od večjih izzivov občine je torej prepoznati pomen hoje za zdravje in lokalno okolje ter  prednosti okolja izkoristiti za ureditev čim boljših pogojev za hojo in aktivno mobilnost. Skoraj 90 % vprašanih se strinja z nujnostjo po dodatni kolesarski infrastrukturi (stojala za kolesa, nadstreški, izposojevalni sistem koles, informacijsko-servisne točke) ob pomembnih javnih in vzgojno-izobraževalnih ustanovah ter avtobusnih postajališčih, ki zagotavljajo možnost kombiniranega načina transporta. 

Preureditev obalne ceste

Cesta Obala ima zaradi topografskih ugodnosti odlično možnost, da postane pomembna daljinska peš in kolesarska povezava. Danes je obalna cesta pretežno namenjena avtomobilom (parkiranje in vožnja), medtem ko si pešci in kolesarji skupaj delijo pločnike, ki so hkrati tudi prostori počitka, druženja in lokalov. Večina se jih je strinjalo, da bi prenova obalne ceste lahko zagotovila več prostora kolesarjem in pešcem ter omogočila, da bi prebivalci tudi več daljših vsakdanjih poti opravili peš ali v povezavi z javnim potniškim prometom.

Vozni red JPP

Vedno večje število osebnih vozil na posamezno gospodinjstvo konkurira občinskemu javnemu potniškemu prometu. Rezultat velikega števila osebnih vozil je tako manjša uporaba JPP ter posledično tudi manjša frekvenca voženj in neusklajenost voznih redov. Večina anketiranih se strinja, da je potrebno zagotoviti boljše prilagajanje časovnih intervalov in medkrajevnih avtobusnih linij glede na urnike in potrebe šol in drugih izobraževalnih ustanov.

Pot v šolo

Marca 2021 smo 969 osnovnošolcev iz piranskih osnovnih šol na isti dan povprašali, kako pretežno hodijo v šolo. Več kot polovica jih je tisti dan prišla z avtomobilom, skoraj četrtino peš in nekaj z avtobusom. Hkrati pa jih je kar tri četrtine izjavilo, da bi želeli hoditi v šolo aktivno – peš, s kolesom ali s skirojem.

Večina anketirancev je zaposlenih, kar pomeni, da so šolo obiskovali predvideno že nekaj časa nazaj. Kar 72 % jih je v šolo hodilo peš, le 7 % pa so jih pripeljali starši.

Na vprašanje, zakaj po njihovem mnenju otroci v večji meri ne hodijo peš ali s kolesom, se jih je največ strinjalo, da zaradi neprimerne infrastrukture za pešce in kolesarje. Sledili so odgovori, da je prenevarno, da imajo pretežke torbe, da se starši v vsakem primeru peljejo mimo šole in pa, da otrokom ne zaupajo. Pod drugo pa so zapisali, ker so otroci leni, ker je potrebno bolj zgodnje vstajanje, ker je pot prestrma, ker živijo predaleč od šole, ker je avtobusna povezava slaba, ker ni kolesarskih stez (in varnih prehodov čez regionalno cesto v Luciji, razen na oddaljenem delu), ker ni varnih kolesarnic pred šolami in ker starši morajo zakonsko spremljati otroke.

Vključevanje javnosti v načrtovanje

Mnenje prebivalcev je pri urejanju prometnega prostora pogosto zapostavljeno. Pri načrtovanju šolskih poti se vedno za zelo koristno izkaže vključevanje mnenja otrok. Vključevanje prebivalcev, ki veliko hodijo (starejši, otroci) in drugače uporabljajo javne površine (invalidi, otroci, mladi) v načrtovanje prometnih ureditev bi v občini Piran gotovo dobro vplivalo na razvoj infrastrukture za hojo, udobje poti in učinkovitost hoje v povezavi s kolesarjenjem in z javnim potniškim prometom. S to trditvijo se zelo strinja kar 70 % anketiranih prebivalcev.

Kultura vožnje

Na počutje med hojo vplivata tudi način vožnje in vedenje drugih udeležencev v prometu. Kulturo vožnje uvrščamo, skupaj z nižanjem hitrosti vožnje, med ključne pogoje za izboljšanje pogojev za hojo. Med analitičnim sprehodom po Luciji smo zaznali nestrpne odzive voznikov na pešce na cesti, tudi šolarji so opozorili na hupanje in nestrpnost voznikov, tudi nepozornost staršev, ki dostavljajo otroke v šolo. Dobra polovica se strinja s trditvijo, da so vozniki nestrpni do pešcev na cesti, več kot 30 % pa se s trditvijo niti ne strinja, niti strinja. Kar 70 % vprašanih (Graf 13) je bilo deležnih takega vedenja v prometu. Pod drugo pa so navedli, da se to dogaja predvsem pred prehodi za pešce, kjer so prevelike hitrosti, da se to dogaja predvsem v času turistične sezone, da so za to krivi predvsem mladi na skuterjih in da je na pločnikih preveč kolesarjev in uporabnikov električnih skirojev, ki pogosto ogrožajo pešce.

Potovalne navade

Podatki Celostne prometne strategije za Piran kažejo, da je delež potovanj opravljenih z osebnim vozilom 65 %. Uporaba avtomobila prevladuje pri daljših potovanjih v službe, šole, po nakupih in na prostočasne dejavnosti. 

Kar 65 % anketirancev se na delo oz. v šolo vozi z osebnim avtom, le 26 % pa peš ali s kolesom. Manjše opravke, kot so manjši nakupi, obisk banke in pošte, v več kot polovici opravijo peš. Večje nakupe pa skoraj vsi z avtomobilom. Na prostočasne in športne aktivnosti se približno polovica odpravi peš, 23 % s kolesom, toliko tudi z osebnim avtomobilom. Na večerna dogajanja pa se odpravljajo peš ali z avtomobilom. Uporabe javnega potniškega prometa in sopotništva se v splošnem poslužujejo zelo redko.

Potovalne navade, pot na delo, po nakupih in drugih opravkih v občini Piran so izrazito vezane na osebni avtomobil. Tako se zgolj polovica prebivalcev več kot trikrat tedensko na pot odpravi peš ali s kolesom. Kljub temu, da se večina še vedno poslužuje osebnega avtomobila pa v prihodnje želijo spremeniti svoje potovalne navade. Več kot 50 % bi jih rado potovalo peš ali s kolesom, z javnim prevozom več kot 20 %, z avtomobilom pa zgolj 15 %. Ostali pa bi kombinirali različne oblike transporta – kolo, javni prevoz, avto in hojo.

V anketi so prebivalci posebej izpostavili in poudarili slabo dostopnost za invalidske in otroške vozičke zaradi visokih prehodov pločnikov, pomanjkanja klančin in različnih ovir na površinah za pešce. Prav tako so izpostavili pomanjkanje prehodov za pešce, predvsem pa rešitev oz. nujnost ureditve prehoda čez državno cesto, ki trenutno Lucijo deli na dva dela in predstavlja veliko oviro za hojo. Prilagoditev avtobusnih voznih redov šolskemu urniku in urniku popoldanskih aktivnosti otrok (predvsem glasbene šole) ter neustrezno parkirana vozila, velikokrat kar na pločniku.

Z anketnim vprašalnikom smo dobili pomembne informacije o potovalnih navadah prebivalcev, zaznavanju ovir v urejanju prostora ter prepoznavanju možnosti za izboljšanje pogojev za aktivno mobilnost. Hkrati smo dobili tudi potrditev naših ugotovitev ter pozitiven odziv na naše delo. Ljudje začenjajo prepoznavati hojo in kolesarjenje kot pomemben način opravljanja poti in ne zgolj kot način rekreacije in si v prihodnje želijo več poti opraviti aktivno in ne z osebnim avtomobilom.

Fotografija: Jana Okoren