Na Osnovni šoli Žirovnica so v petek 5. aprila prvič organizirali Pešbus v sodelovanju s programom Aktivno v šolo. Na šoli tako nadaljujejo prizadevanja za aktiven prihod v šolo, ki so jih začeli z akcijo »Peš v šolo« leta 2015 v okviru projekta FIT Slovenija. V času izvajanja akcije so otroci v šolo prihajali aktivno, peš, s kolesom, s skirojem in tudi z rolko. Za varnost otrok na poti v šolo so skrbeli prostovoljni spremljevalci. To so bile večinoma učiteljice, starši ali stari starši. Zveni podobno kot Pešbus in Bicivlak in ni čudno, da se je letos na Pešbus, ki bo vozil iz smeri Breg prijavilo kar 30 otrok. Spremljevalce za Pešbus iz smeri Smokuča in Vrbe pa še iščejo.

Zgodba o spodbujanju hoje in kolesarjenja v šolo v Žirovnici sta predstavili učiteljici Irena Bohinec in Petra Sedminek Malnar na seminarju programa Aktivno v šolo v Knjižnici Prežihov Voranc v Ljubljani. Med predstavitvami in deljenjem izkušenj o organizaciji Pešbusa in Bicivlaka, se je razvila zanimiva razprava o podrobnostih izvajanja projekta z raznimi idejami in predlogi za izvajanje v praksi, med njimi je tudi primer iz Žirovnice.

OŠ Žirovnica si prizadeva otrokom na inovativen način približevati koncept zdravega načina življenja in skrb za naravo. V projektu FIT Slovenija so šolarje k sodelovanju vzpodbujali z internim tekmovanjem Naj oddelek šole. Ideja tekmovanja je bila v točkovanju razredov glede na delež udeležbe v različnih dejavnostih, ki jih izvaja šola. To so dogodki, ki pri otrocih spodbujajo skrb za zdravje in okolje ter razvijajo občutek humanosti. S pristopom zabavnega medrazrednega tekmovanja, so otroke spodbujali k veselju do dejavnosti, kot so na primer zbiranje odpadnega papirja ali zamaškov, čistilne akcije ter tudi akcije za dejavnega življenjskega sloga. Ena izmed dejavnosti projekta FIT Slovenija je bila tudi akcija Peš v šolo, pri kateri je bila na OŠ Žirovnica udeležba zelo visoka. Tekom izvajanja od leta 2015 je sodelovalo že 413 otrok. Še posebej veliko zanimanja za organizirano hojo je bilo med učenci 1. do 5. razreda. Z aktivnim prihodom v šolo je posameznik poleg prispevka k svojemu zdravju in zabavi prispeval k rezultatu svojega razreda kot skupine, skupaj so bili tako otroci bolj konkurenčni v igri za naslov Naj oddelka šole.

Učiteljici Irena Bohinec in Petra Sedminek Malnar z OŠ Žirovnica pa sta si redna jutranja spremstva na poti v šolo zamislili kot nadgradnjo projekta “Peš v šolo” s ciljem vzpodbuditi samoiniciativne aktivne prihode v šolo. Pri jutranjem spremstvu otrok v šolo se ni zbiralo točk ali prisotnosti. Namen organizirane hoje je bil omogočanje varne peš poti v šolo otrokom, ki bi jih v nasprotnem primeru pripeljali starši in s tem spodbujanje trajnostnih oblik mobilnosti že pri otrocih. Letos bosta obe učiteljici od 5. aprila dalje vsak petek zjutraj v aprilu, maju in juniju prostovoljno spremljali otroke na daljši trasi do šole iz smeri Breg. S skupno hojo do šole želita spodbuditi tudi starše in predvsem stare starše in druge zainteresirane lokalne prebivalce, da se v vlogi spremljevalcev zavzamejo za zdravje šolarjev in njihove varnosti v prometu. Učiteljici tako upata, da se bodo skupnim jutranjim prihodom v šolo v prihodnosti pridružili tudi prostovoljni spremljevalci iz smeri Smokuč in Vrba.

Na OŠ Žirovnica so med drugim tudi nagovorili starše, ki otroke nižjih razredov iz avta pospremijo do vrat učilnice in tako povzročajo zgoščanje prometa pred šolo, da spremenijo svoje ravnanje in skrajšajo čas parkiranja pred šolo. Ukrep za omilitev problema in omogočanje samostojnega prihoda učencev do razreda je »črta zaupanja«, ki so jo na šoli uvedli lani pred vrati hodnika za prvi in drugi razred. Zaželeno je, da starši otroke od črte dalje pustijo, da sami pridejo do garderobe in učilnice. Na vse opisane načine, s spodbujanjem in organizacijo aktivnega in samostojnega prihoda v šolo,  šola prispeva k zdravju šolarjev. Glede na rezultate Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ je leta 2017 bila občina Žirovnica razglašena za najbolj zdravo slovensko občino (Zdravje v občini, 2017). V občini Žirovnica so imeli po podatkih NIJZ eno najnižjih stopenj pretirano prehranjenih otrok in mladostnikov, in sicer, 13,9 %, slovensko povprečjem je 23,9%. Drugi pomemben kazalnik zdravja v Žirovnici so dobra vzdržljivost, moč in gibljivost otrok